FINANČNE IZJAVE

Računovodski izkazi so pisni zapisi o finančnem stanju podjetja. Vključujejo standardna poročila, kot so bilanca stanja, izkazi poslovnega izida in izkaz denarnega toka. So ena najpomembnejših sestavin poslovnih informacij in glavna metoda sporočanja finančnih informacij o podjetju zunanjim strankam. V tehničnem smislu so računovodski izkazi vsota finančnega stanja podjetja v danem trenutku. Na splošno so računovodski izkazi oblikovani tako, da ustrezajo potrebam številnih različnih uporabnikov, zlasti sedanjih in potencialnih lastnikov in upnikov. Računovodski izkazi izhajajo iz poenostavitve, strnjevanja in združevanja množice podatkov, pridobljenih predvsem iz računovodskega sistema podjetja (ali posameznika).

FINANČNO POROČANJE

Po mnenju Odbora za standarde finančnega računovodstva računovodsko poročanje ne vključuje le računovodskih izkazov, temveč tudi druge načine sporočanja finančnih informacij o podjetju zunanjim uporabnikom. Računovodski izkazi ponujajo informacije, ki so koristne pri naložbenih in kreditnih odločitvah ter pri ocenjevanju možnosti denarnega toka. Zagotavljajo informacije o virih podjetja, zahtevkih do teh virov in spremembah virov.

Računovodsko poročanje je širok pojem, ki zajema računovodske izkaze, pojasnila k računovodskim izkazom in oklepajska razkritja, dodatne informacije (na primer spreminjanje cen) in druga sredstva računovodskega poročanja (kot so razprave in analize poslovodstva ter pisma delničarjem). Računovodsko poročanje je le en vir informacij, ki jih potrebujejo tisti, ki odločajo o gospodarskih podjetjih.

Glavni poudarek računovodskega poročanja so informacije o zaslužku in njegovih sestavnih delih. Podatki o zaslužkih, ki temeljijo na računovodstvu na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ponavadi bolje prikazujejo sedanjo in stalno sposobnost podjetja, da ustvarja pozitivne denarne tokove, kot jih zagotavljajo denarni prejemki in plačila.

koliko je star brent smith

GLAVNI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Osnovni računovodski izkazi podjetja vključujejo 1) bilanco stanja (ali izkaz finančnega položaja), 2) izkaz poslovnega izida, 3) izkaz denarnega toka in 4) izkaz sprememb lastniškega kapitala ali lastniškega kapitala. Bilanca stanja vsebuje posnetek podjetja na določen datum. V njem so navedena sredstva, obveznosti in lastniški kapital družbe na določen datum. Izkaz poslovnega izida predstavlja povzetek prihodkov, dobičkov, odhodkov, izgub ter čistih prihodkov ali čistih izgub podjetja za določeno obdobje. Ta izjava je podobna gibljivi sliki poslovanja podjetja v tem obdobju. Izkaz denarnih tokov povzema denarne prejemke in denarna plačila podjetja v zvezi z njegovimi dejavnostmi, vlaganjem in financiranjem v določenem obdobju. Izkaz sprememb lastniškega kapitala ali kapitala lastnikov usklajuje začetek kapitala podjetja s končnim stanjem.

Postavke, ki se trenutno poročajo v računovodskih izkazih, se merijo z različnimi atributi (na primer zgodovinski stroški, tekoči stroški, trenutna tržna vrednost, neto zanesljiva vrednost in sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov). Zgodovinski stroški so tradicionalno sredstvo za predstavitev sredstev in obveznosti.

Pojasnila k računovodskim izkazom so informativna razkritja, priložena na koncu računovodskih izkazov. Zagotavljajo pomembne informacije o zadevah, kot so metode amortiziranja in zaloge, podrobnosti o dolgoročnem dolgu, pokojninah, najemih, davkih na dohodek, pogojnih obveznostih, metodah konsolidacije in drugih zadevah. Pojasnila se štejejo za sestavni del računovodskih izkazov. Za predstavitev informacij, ki niso navedene drugje v računovodskih izkazih, se uporabljajo tudi seznami in oklepajska razkritja.

Vsak računovodski izkaz ima naslov, ki vsebuje ime podjetja, ime izkaza ter datum ali čas, ki ga zajema izkaz. Informacije v računovodskih izkazih so predvsem finančne narave in so izražene v denarnih enotah. Informacije se nanašajo na posamezno poslovno podjetje. Informacije so pogosto plod približkov in ocen in ne natančnih meritev. Računovodski izkazi običajno odražajo finančne učinke transakcij in dogodkov, ki so se že zgodili (tj. Pretekle).

Računovodski izkazi, ki predstavljajo finančne podatke za dve ali več obdobij, se imenujejo primerjalni izkazi. Primerjalni računovodski izkazi običajno dajejo podobna poročila za tekoče obdobje in za eno ali več predhodnih obdobij. Analitikom zagotavljajo pomembne informacije o trendih in odnosih v dveh ali več letih. Primerjalni izkazi so bistveno bolj pomembni kot enoletni izkazi. Primerjalni izkazi poudarjajo dejstvo, da so računovodski izkazi za posamezno obračunsko obdobje le del neprekinjene zgodovine podjetja.

Medletni računovodski izkazi so poročila za obdobja, krajša od enega leta. Namen vmesnih računovodskih izkazov je izboljšati pravočasnost računovodskih informacij. Nekatera podjetja izdajajo izčrpne računovodske izkaze, druga pa zbirne izkaze. Vsako vmesno obdobje je treba obravnavati predvsem kot sestavni del letnega obdobja in na splošno še naprej uporabljati splošno sprejeta računovodska načela (GAAP), ki so bila uporabljena pri pripravi zadnjega letnega poročila družbe. Računovodske izkaze pogosto revidirajo neodvisni računovodje, da bi povečali zaupanje uporabnikov v njihovo zanesljivost.

Vsak računovodski izkaz je pripravljen na podlagi več računovodskih predpostavk: da se lahko vse transakcije izrazijo ali izmerijo v dolarjih; da bo podjetje poslovalo neomejeno; in da bodo izjave pripravljene v rednih časovnih presledkih. Te predpostavke predstavljajo osnovo za strukturo teorije in prakse finančnega računovodstva in pojasnjujejo, zakaj so finančne informacije predstavljene na določen način.

Računovodski izkazi morajo biti pripravljeni tudi v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli in morajo vključevati razlago računovodskih postopkov in usmeritev podjetja. Standardna računovodska načela zahtevajo evidentiranje sredstev in obveznosti po nabavni vrednosti; pripoznavanje prihodkov, ko so realizirani in ko je bila transakcija izvedena (običajno na prodajnem mestu), ter pripoznavanje stroškov po načelu ujemanja (stroški s prihodki). Standardna računovodska načela nadalje zahtevajo, da se negotovosti in tveganja, povezana z družbo, odražajo v njenih računovodskih poročilih in da je v računovodskih izkazih na splošno treba razkriti vse, kar bi zanimalo informiranega vlagatelja.

ELEMENTI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

Odbor za standarde finančnega računovodstva (FASB) je opredelil naslednje elemente računovodskih izkazov poslovnih podjetij: sredstva, obveznosti, kapital, prihodki, odhodki, dobički, izgube, naložbe lastnikov, razporeditev lastnikom in vseobsegajoči donos. Po mnenju FASB so elementi računovodskih izkazov gradniki, na podlagi katerih so sestavljeni računovodski izkazi. Te opredelitve FASB, izražene v njegovih „Elementih računovodskih izkazov poslovnih podjetij“, so naslednje:

Sredstva so verjetne prihodnje gospodarske koristi, ki jih je določeno podjetje pridobilo ali nadzorovalo kot rezultat preteklih transakcij ali dogodkov.
Obsežen dohodek je sprememba lastniškega kapitala (čistih sredstev) podjetja v obdobju iz poslov in drugih dogodkov in okoliščin iz neznanih virov. Vključuje vse spremembe kapitala v obdobju, razen tistih, ki so posledica naložb lastnikov in razdelitve lastnikom.
Razdelitve lastnikom so zmanjšanja čistih sredstev določenega podjetja zaradi prenosa sredstev, opravljanja storitev ali prevzemanja obveznosti do lastnikov. Razdelitve lastnikom zmanjšajo lastniški delež ali lastniški kapital v podjetju.
Pravičnost je preostali delež v sredstvih podjetja, ki ostane po odštevanju njegovih obveznosti. V poslovnem subjektu je lastniški kapital lastniški kapital.
Stroški so odlivi ali druga uporaba sredstev ali prevzem obveznosti v obdobju od dobave ali proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali izvajanja drugih dejavnosti, ki predstavljajo glavno ali centralno dejavnost podjetja.
Pridobi so povečanja lastniškega kapitala (čistih sredstev) iz obrobnih ali naključnih transakcij podjetja ter iz vseh drugih poslov in drugih dogodkov in okoliščin, ki vplivajo na podjetje v obdobju, razen tistih, ki izhajajo iz prihodkov ali naložb lastnika.
Naložbe lastnikov so povečanja čistih sredstev določenega podjetja, ki izhajajo iz prenosov vrednosti drugih subjektov za pridobitev ali povečanje lastniškega deleža (ali lastniškega kapitala) v njem.
Obveznosti so verjetne prihodnje žrtvovanja gospodarskih koristi, ki izhajajo iz sedanjih obveznosti določenega podjetja za prenos sredstev ali zagotavljanje storitev drugim subjektom v prihodnosti zaradi preteklih transakcij ali dogodkov.

Izgube so zmanjšanja lastniškega kapitala (čistih sredstev) iz obrobnih ali naključnih transakcij podjetja ter iz vseh drugih poslov in drugih dogodkov in okoliščin, ki vplivajo na podjetje v obdobju, razen tistih, ki so posledica odhodkov ali razdelitve lastnikom.
Prihodki so prilivi ali druga povečanja sredstev podjetja ali poravnava njegovih obveznosti (ali kombinacija obeh) v obdobju od dobave ali proizvodnje blaga, opravljanja storitev ali drugih dejavnosti, ki predstavljajo večje ali osrednje poslovanje podjetja.

NADALJNJI DOGODKI

V računovodski terminologiji je poznejši dogodek pomemben dogodek, ki se zgodi med datumom bilance stanja in datumom izdaje letnega poročila. Kasnejši dogodki morajo bistveno vplivati na računovodske izkaze. Obvestilo o „naknadnem dogodku“ je treba izdati skupaj z računovodskimi izkazi, če se dogodek (ali dogodki) štejejo za dovolj pomembne, da bi bil brez takšnih informacij računovodski izkaz zavajajoč, če dogodek ne bi bil razkrit. Za prepoznavanje in snemanje teh dogodkov je pogosto potrebna strokovna presoja računovodje ali zunanjega revizorja.

Dogodki, ki vplivajo na računovodske izkaze na datum bilance stanja, lahko razkrijejo neznano stanje ali zagotovijo dodatne informacije v zvezi z ocenami ali presojami. O teh dogodkih je treba poročati s prilagoditvijo računovodskih izkazov, da se prepoznajo novi dokazi. Dogodki, ki se nanašajo na pogoje, ki na datum bilance stanja niso obstajali, so pa nastali po tem datumu, ne zahtevajo prilagoditve računovodskih izkazov. Učinek dogodka na prihodnje obdobje pa je lahko tako pomemben, da ga je treba razkriti v opombi ali drugje.

OSEBNI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Poročevalsko podjetje v osebnih računovodskih izkazih je posameznik, mož in žena ali skupina povezanih posameznikov. Osebni računovodski izkazi so pogosto pripravljeni za pridobitev bančnih posojil, načrtovanje davka na dohodek, pokojninsko načrtovanje, načrtovanje daril in nepremičnin ter javno razkritje finančnih zadev.

Za vsako poročevalsko družbo se zahteva izkaz finančnega stanja. Izkaz predstavlja sredstva po ocenjenih sedanjih vrednostih, obveznosti, ki so manjše od diskontiranega zneska denarja, ki ga je treba plačati, ali trenutnega zneska poravnave gotovine in neto vrednosti. Prav tako bi bilo treba predvideti določbo o predvidenih davkih na dohodek o razlikah med ocenjeno sedanjo vrednostjo sredstev. Predložiti je treba primerjalne izjave za eno ali več obdobij. Izjava o spremembah neto vrednosti ni obvezna.

PODJETJA ZA RAZVOJ

Podjetje se šteje za razvojno podjetje, če je v bistvu vsa njegova prizadevanja namenjena ustanavljanju novega podjetja in je prisotno kar koli od naslednjega: 1) glavno poslovanje se ni začelo ali 2) glavno poslovanje se je začelo, prihodki pa so nepomembni . Dejavnosti podjetja v fazi razvoja pogosto vključujejo finančno načrtovanje, zbiranje kapitala, raziskave in razvoj, zaposlovanje in usposabljanje osebja ter razvoj trga.

Družba v fazi razvoja mora pri pripravi računovodskih izkazov upoštevati splošno sprejeta računovodska načela, ki veljajo za delujoča podjetja. Družba mora v bilanci stanja ločeno poročati o kumulativnih čistih izgubah v odseku kapitala. V izkazu poslovnega izida mora navesti kumulativne prihodke in odhodke od ustanovitve podjetja. Prav tako mora v svojem izkazu denarnega toka navesti kumulativne denarne tokove od ustanovitve podjetja. Izkaz lastniškega kapitala mora vključevati število izdanih delnic in datum njihove izdaje ter prejete zneske v dolarjih. Izjava mora identificirati subjekt kot podjetje v fazi razvoja in opisati naravo dejavnosti v fazi razvoja. V prvem obdobju običajnega poslovanja mora podjetje razkriti svoje prejšnje stanje v fazi razvoja v pojasnilih svojih računovodskih izkazov.

LAHKO FINANČNO POROČANJE

Lažno računovodsko poročanje je opredeljeno kot namerno ali nepremišljeno poročanje, bodisi z dejanjem bodisi z opustitvijo, ki ima za posledico bistveno zavajajoče računovodske izkaze. Lažno računovodsko poročanje je običajno mogoče izslediti tako, da obstajajo pogoji bodisi v notranjem okolju podjetja (npr. Neustrezen notranji nadzor) bodisi v zunanjem okolju (npr. Slabe gospodarske panoge ali splošni poslovni pogoji). Pretiran pritisk na poslovodstvo, kot je nerealen dobiček ali drugi cilji glede uspešnosti, lahko vodi tudi do lažnega računovodskega poročanja.

Pravne zahteve za javno podjetje, s katerim se trguje pri računovodskem poročanju, niso presenetljivo veliko bolj stroge kot za zasebna podjetja. In še bolj strogi so postali leta 2002 s sprejetjem zakona Sarbanes-Oxley. To zakonodajo je Enron sprejel po osupljivi prijavi stečaja leta 2001 in poznejših razkritjih o goljufivih računovodskih praksah v podjetju. Enron je bil le prvi v nizu odmevnih stečajev. Sledili so resni očitki o računovodskih prevarah, ki so se razširile tudi na podjetja, ki so propadla, na njihova računovodska podjetja. Zakonodajalec je hitro ukrepal, da bi okrepil zahteve glede računovodskega poročanja in zaustavil upad zaupanja, ki je bil posledica vala stečajev. Brez zaupanja v računovodska poročila podjetij, s katerimi se trguje na borzi, nobena borza ne more obstajati dolgo.

Zakon Sarbanes-Oxley je zapleten zakon, ki vsem javnim družbam nalaga stroge zahteve glede poročanja. Izpolnjevanje zahtev tega zakona je povečalo obremenitev revizijskih podjetij. Oddelek 404 zakona Sarbanes-Oxley zlasti zahteva, da računovodski izkazi družbe in letno poročilo vključujejo uradni zapis vodstva o učinkovitosti notranjega nadzora družbe. Ta oddelek zahteva tudi, da zunanji revizorji potrdijo poročilo poslovodstva o notranjih kontrolah. Za potrditev poročila poslovodstva je potrebna zunanja revizija.

Zasebna podjetja niso zajeta v zakonu Sarbanes-Oxley. Analitiki pa predlagajo, da bi se morale tudi zasebne družbe zavedati zakona, saj je vplival na računovodske prakse in poslovna pričakovanja na splošno.

kako visok je aaron kaufman

REVIZIJA

Za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov podjetja je odgovorno vodstvo podjetja. Objavljene računovodske izkaze lahko revidira neodvisni pooblaščeni javni računovodja. V primeru podjetij, s katerimi se javno trguje, je po zakonu potrebna revizija. Za zasebna podjetja ni, čeprav banke in drugi posojilodajalci pogosto zahtevajo tako neodvisen pregled kot del posojilnih pogodb.

Med revizijo revizor opravi pregled računovodskega sistema, evidenc, notranjih kontrol in računovodskih izkazov v skladu s splošno sprejetimi revizijskimi standardi. Nato revizor poda mnenje o poštenosti računovodskih izkazov v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Možna so štiri standardna mnenja:

Mnenje brez pridržka - To mnenje pomeni, da so bili vsi materiali na voljo, da so bili v redu in da so izpolnjevali vse revizijske zahteve. To je najugodnejše mnenje zunanjega revizorja o poslovanju in evidencah podjetja. V nekaterih primerih lahko podjetje prejme mnenje brez pridržka z dodanim obrazložitvenim jezikom. Okoliščine lahko zahtevajo, da revizor svojemu poročilu doda pojasnjevalni odstavek. Ko je to storjeno, se pred mnenjem doda izraz 'dodan je obrazložitveni jezik'.
Mnenje s pridržkom - Ta vrsta mnenja se uporablja za primere, ko je bila večina finančnega gradiva podjetja urejena, z izjemo določenega računa ali transakcije.
Neugodno mnenje - negativno mnenje navaja, da računovodski izkazi ne predstavljajo natančno ali v celoti finančnega stanja podjetja, rezultatov poslovanja ali denarnih tokov v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli. Takšno mnenje očitno ni dobra novica za revidirano podjetje.
Izjava o zavrnitvi mnenja - Izjava o zavrnitvi mnenja navaja, da revizor ne izrazi mnenja o računovodskih izkazih, na splošno zato, ker meni, da družba ni predložila zadostnih informacij. Tudi to mnenje negativno osvetljuje revidirano podjetje.

Revizorjevo standardno mnenje med drugim običajno vključuje naslednje izjave:

Za računovodske izkaze je odgovorno vodstvo podjetja; revizija je bila izvedena v skladu s splošno sprejetimi revizijskimi standardi; revizija je bila načrtovana in izvedena z namenom pridobiti razumno zagotovilo, da v izjavah ni bistvenih napačnih navedb, in je zagotovila razumno podlago za izražanje mnenja o pošteni predstavitvi revizije. Revizijsko poročilo nato podpišeta revizor in direktor podjetja ter datira datum.