Poslovanje od kulture do kulture ne poteka na enak način. Posledično se poslovni odnosi okrepijo, ko se vodstveno, prodajno in tehnično osebje usposobi za poznavanje področij, ki bi lahko povzročila težave v komunikaciji in konflikte med kulturami. Podobno se krepi mednarodna komunikacija, ko lahko poslovneži predvidevajo področja skupnosti. Nazadnje se poslovanje na splošno izboljša, ko ljudje iz različnih kultur najdejo nove pristope k starim problemom, ustvarjajo rešitve s kombiniranjem kulturnih perspektiv in se učijo gledati na vprašanja z vidika drugih.
ETNOCENTRIZEM
Težave v poslovni komunikaciji, ki poteka med kulturami, se pogosto pojavijo, ko udeleženci ene kulture ne morejo razumeti kulturno določenih razlik v komunikacijskih praksah, tradiciji in obdelavi misli. Na najbolj temeljni ravni se lahko pojavijo težave, ko se eden ali več vpletenih ljudi drži etnocentričnega pogleda na poslovanje. Etnocentrizem je prepričanje, da je lastna kulturna skupina nekako prirojeno boljša od drugih.
Lahko je reči, da etnocentrizem prizadene samo navdušene ali tiste, ki ne poznajo drugih kultur, zato verjetno ne bo glavni dejavnik v lastni poslovni komunikaciji. Toda težave zaradi nerazumevanja elementov medkulturne komunikacije lahko prizadenejo celo razsvetljene ljudi. Etnocentrizem je varljiv ravno zato, ker pripadniki katere koli kulture lastno vedenje dojemajo kot logično, saj to vedenje deluje zanje. Ljudje običajno sprejemajo vrednote kulture okoli sebe kot absolutne vrednote. Ker ima vsaka kultura svoj nabor vrednot, ki se pogosto precej razlikujejo od vrednot v drugih kulturah, se pojem ustreznega in neprimernega, neumnega in modrega ter celo pravega in napačnega zamegli. V mednarodnem poslovanju se porajajo vprašanja o tem, kaj je vredno katere kulture vrednoti, kaj modro, kateri pogled kulture na svet in kaj prav, po čigavih standardih.
Ker verjetno nihče ne bo prepoznal subtilnih oblik etnocentrizma, ki oblikujejo, kdo je on, morajo biti mednarodni poslovneži še posebej previdni pri poslovnem komuniciranju med kulturami. Poskusiti se je treba dvigniti nad kulturno prežete načine gledanja na svet. Če želite to narediti, je treba razumeti, kako se zaznavanje danega sporočila spreminja glede na kulturno določeno stališče tistih, ki komunicirajo.
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MEDKULTURNO POSLOVNO KOMUNIKACIJO
Proces komunikacije v mednarodnih poslovnih nastavitvah se filtrira skozi vrsto spremenljivk, od katerih lahko vsaka zazna zaznavanje obeh strani. Sem spadajo jezik, okolje, tehnologija, družbena organizacija, družbena zgodovina in običaji, pojmovanje avtoritete in neverbalno komunikacijsko vedenje.
Z vnaprejšnjo oceno vlog, ki jih imajo te spremenljivke v poslovnem komuniciranju, lahko izboljšamo sposobnost posredovanja sporočil in poslovanja s posamezniki v različnih kulturah.
Jezik
Med najpogosteje omenjenimi ovirami za medkulturno poslovno komunikacijo brez konfliktov je uporaba različnih jezikov. Težko je podcenjevati pomen, ki ga ima razumevanje jezikovnih razlik v mednarodni poslovni komunikaciji. Glede na to realnost poslovni svetovalci strankam svetujejo, naj storijo vse potrebno, da pridobijo storitve dobrega prevajalca. Jezikovne napake med kulturami običajno spadajo v tri kategorije: 1) velike težave s prevajanjem; 2) subtilna razlikovanja od jezika do jezika; in 3) kulturne razlike med govorci istega jezika.
Čeprav so velike napake pri prevajanju pogoste, lahko iz dveh razlogov manj verjetno povzročijo sporov med stranmi kot druge jezikovne težave. Dejansko nesmiselna narava številnih grobih prevodnih napak pogosto vzbuja opozorilne zastave, ki jih je težko spregledati. Nato se stranke lahko vrnejo nazaj in ponovno obiščejo komunikacijsko območje, ki je povzročilo napako. Tudi če jih v večini primerov zlahka odkrijemo, velike napake pri prevajanju zapravljajo čas in potrpijo potrpljenje vpletenih strani. Poleg tega takšne napake za nekatere pomenijo nespoštovanje stranke, v jezik katere je sporočilo prevedeno.
kako visok je lee brice
Prefinjena senčenja, ki so pogosto ključna za poslovna pogajanja, so oslabljena tudi, kadar stranke nimajo podobnega nadzora nad istim jezikom. Dejansko lahko pride do nesporazumov zaradi dialektičnih razlik v istem jeziku. Kadar druge stranke s popolnim nadzorom nad jezikom, s katerim komunicira tuji govornik, domnevajo, da znanje o tem razlikovanju obstaja, je verjeten spor zaradi nesporazuma.
Odnos do naglasov in narečij prav tako ustvarja ovire v mednarodnem poslovnem komuniciranju. Stališče, da določen naglas nakazuje na zvestobo ali poznavanje naroda ali regije, je razširjeno v mnogih jezikih. Opazna je uporaba pariške francoščine v Quebecu, mehiške španščine v Španiji ali podkontinentalne indijske angleščine v ZDA, kar lahko nakazuje na pomanjkljivo poznavanje, tudi če uporabnik tečno govori. Še pomembneje pa je, da narečje, ki ga uporablja materni govorec, nakazuje regionalne vezi ali napetosti v državah, kot so Italija, Francija ali Nemčija.
Nenazadnje se nacionalni predsodki in razredne razlike pogosto krepijo s pomočjo sociolingvistike - družbenega vzorčenja jezika. Na primer, zaradi regionalnih predsodkov in rasizma lahko nekateri poudarki v ZDA, povezani z mestnimi območji, podeželskimi regijami ali manjšinami, okrepijo negativne stereotipe na področjih, kot so poslovne sposobnosti, stopnja izobrazbe ali inteligenca. Nekatere kulture uporabljajo sociolingvistiko za razlikovanje enega ekonomskega razreda od drugega. Tako so v Angliji različni poudarki povezani z aristokracijo ter srednjim in nižjim slojem. Te razlike tujci pogosto ne poznajo.
Okolje in tehnologija
Načini, kako ljudje uporabljajo vire, ki so jim na voljo, se lahko od kulture do kulture zelo razlikujejo. Kulturno zakoreninjene pristranskosti glede naravnega in tehnološkega okolja lahko ustvarijo komunikacijske ovire.
Številni okoljski dejavniki lahko močno vplivajo na razvoj in značaj kultur. Podnebje, topografija, velikost in gostota prebivalstva ter relativna razpoložljivost naravnih virov dejansko prispevajo k zgodovini in trenutnim razmeram posameznih narodov ali regij. Navsezadnje na pojme transporta in logistike, naselja in teritorialne organizacije vplivajo topografija in podnebje. Na primer, gorata dežela z obilico naravnih vodnih poti bo skoraj zagotovo razvila različne prevladujoče načine prevoza kot suha, neobalna regija, ki jo zaznamuje razmeroma raven teren. Medtem ko bi prva država nedvomno razvila ladijsko usmerjene načine prevoza, bi se druga osredotočila na ceste, železnice in druge površinsko usmerjene možnosti.
Velikost in gostota prebivalstva ter razpoložljivost naravnih virov vplivajo tudi na pogled vsake države do izvoza ali domačih trgov. Države z velikimi domačimi trgi in bogatimi naravnimi viri na primer na nekatere panoge verjetno gledajo precej drugače kot na regije, ki imajo le eno (ali nobeno) od teh značilnosti.
Nekateri poslovneži ne spreminjajo svojih medkulturnih komunikacij, da bi se prilagodili okoljskim razlikam, ker niso prilagodljivi kulturno naučenim pogledom na tehnologijo. Dejansko se kulture zelo razlikujejo glede tehnologije in njene vloge v svetu. V nadzorne kulture , na primer v večjem delu Evrope in Severne Amerike, se tehnologija običajno obravnava kot prirojeno sredstvo za nadzor okolja. V podjarmitvene kulture , na primer v srednji Afriki in jugozahodni Aziji, se na obstoječe okolje šteje kot prirojeno pozitivno, na tehnologijo pa se gleda nekoliko skeptično. V usklajevalne kulture , kot so običajne v mnogih indijanskih kulturah in nekaterih vzhodnoazijskih državah, se skuša najti ravnotežje med uporabo tehnologije in obstoječim okoljem. V teh kulturah niti tehnologija niti okolje nista prirojeni in pripadniki takšnih kultur se vidijo kot del okolja, v katerem živijo, ki mu niso niti podrejeni niti gospodar. Seveda je nevarno preveč posploševati tudi o vodilnih filozofijah družb. Na primer, medtem ko lahko na Združene države v preteklosti gledamo kot na nadzorno kulturo, ki trdi, da je tehnologija pozitiven element, ki izboljšuje družbo, v tej kulturi zagotovo obstaja veliko glasov, ki se ne strinjajo s tem stališčem.
Družbena organizacija in zgodovina
Socialna organiziranost, saj vpliva na delovno mesto, je pogosto kulturno določena. Paziti je treba, da ne domnevamo, da je stališče lastne kulture univerzalno glede vprašanj, kot so nepotizem in sorodstvene vezi, izobraževalne vrednote, razredna struktura in socialna mobilnost, zaposlitveni status in ekonomska razslojenost, verske vezi, politična pripadnost, razlike med spoloma, rasizem in drugi predsodki, odnos do dela ter rekreacijske ali delovne ustanove.
Vsa ta področja imajo daljnosežne posledice za poslovno prakso. Izbira zaposlenih, ki temelji na podlagi sum, na primer velja za glavno sredstvo izbire v ZDA, Kanadi in večjem delu severne Evrope - vseh držav s sorazmerno šibkimi koncepti družinskih odnosov in sorodstvenih vezi. V teh kulturah se nepotizem obravnava kot subjektiven in z družinskim posredovanjem verjetno ščiti manj kvalificirane delavce. Nasprotno pa se zdi, da je od rahlo do zelo neprimernega predlaganje pripadnikom številnih arabskih, srednjeafriških, latinskoameriških ali južnoevropskih kultur, da preskočijo najem sorodnikov, da najamejo neznanca. Za ljudi v teh kulturah nepotizem izpolnjuje osebne obveznosti in zagotavlja predvidljivo raven zaupanja in odgovornosti. Dejstvo, da se zdi, da je neznanec bolje usposobljen na podlagi nadrejenih rezumov in razmeroma kratkega intervjuja, ne bi nujno vplivalo na to prepričanje. Podobno je naravo pohvale in motivacijo zaposlenih mogoče družbeno določiti, saj so se različne kulture naselile v širokem spektru sistemov nagrajevanja zaposlenih, od katerih vsak odraža družbeno zgodovino in vrednote teh kultur.
ruben studdard 2016 neto vrednost
Končno je pogosto težko poslovno komunikacijo znebiti obsojajoče pristranskosti, kadar se družbena organizacija močno razlikuje. Na primer, tisti iz ZDA bodo morda težko ostali nevtralni do kulturnih razrednih struktur, ki ne odražajo ameriških vrednot enakosti. Na primer, družbeno pogojena manjvredna vloga žensk v večjem delu islamskega sveta ali nižjih kast v Indiji - če omenimo le dve - lahko zahodne državljane zmede ali razjezi. Kljub temu, če zahodni poslovnež iz svoje poslovne komunikacije ne more odstraniti obsodbe, ki jo spremlja, potem ne more pričakovati učinkovitega delovanja v tej družbi. Posameznik lahko osebno verjame, da je socialni sistem države neučinkovit ali nepravilen. Kljub temu pa je za uspeh posameznika potrebno, da vsak dan posluje v okviru omejitev te kulture. Lahko se odloči, da ne bo posloval z ljudmi iz takšne kulture, vendar jim ne more zlahka vsiliti lastnih vrednot in pričakovati, da bodo uspeli na poslovnem področju.
Pojmovanja oblasti
Različne kulture pogosto različno gledajo na porazdelitev avtoritete v svoji družbi. Pogledi na avtoriteto v dani družbi pomembno vplivajo na komunikacijo v poslovnem okolju, saj oblikujejo pogled na to, kako bo sporočilo sprejeto, na podlagi relativnega statusa ali ranga pošiljatelja sporočila prejemniku. Z drugimi besedami, pojmovanje avtoritete vpliva na oblike vodstvenih in drugih poslovnih komunikacij. Pri delu s kulturami, kot sta Izrael in Švedska, ki imata sorazmerno decentralizirano avtoriteto ali majhno „razdaljo moči“, bi lahko pričakovali večje sprejemanje modela participativnega upravljanja komunikacije kot v kulturah, kot sta Francija in Belgija, ki na splošno manj uporabljajo participativni modeli upravljanja, pri čemer se zanašajo na odločanje na podlagi oblasti.
Nebesedna komunikacija
Med najbolj izrazito različnimi dimenzijami medkulturne komunikacije je neverbalno vedenje. Poznavanje kulture, posredovane s tem, kar človek pravi, predstavlja le del tega, kar je ta oseba sporočila. Dejansko govorica telesa, izbira oblačil, očesni stik, ganljivo vedenje in pojmovanje osebnega prostora sporočajo informacije, ne glede na kulturo. Preudarna poslovna oseba si bo vzela čas in se naučila, kakšna stališča prevladujejo na takšnih področjih, preden začne poslovati v neznani kulturi (ali s predstavnikom te kulture).
MALO PODJETJE IN MEDNARODNA KOMUNIKACIJA
Ko se podjetje vedno bolj obrača na integriran svetovni trg, da zadovolji svoje potrebe, se težave pri komunikaciji na svetovni ravni vse bolj širijo. Pomanjkanje razumevanja, ki izhaja iz etnocentrizma, ali nepoznavanje kulturno utemeljenih predpostavk, za katere se zmotno meni, da so univerzalne, lahko zlahka naraste do neproduktivnih konfliktov med ljudmi z različno kulturno usmerjenostjo. To se lahko zgodi tudi na domači fronti. Z naraščajočim številom priseljencev v ZDA naša družba 'talilnih loncev' vodi do kulturne raznolikosti na delovnem mestu. V kombinaciji z naraščajočim poudarkom na svetovnih trgih in medsebojno odvisnem in internacionaliziranem gospodarstvu se je povečala potreba po reševanju medkulturnih razlik in medkulturnih komunikacijskih ovir.
Lastniki in predstavniki malih podjetij se včasih vrtijo z vrsto komunikacijskih premislekov, ko se odločijo za prestop na mednarodno prizorišče, vendar lahko večino vprašanj zadovoljivo reši 1) spoštljivost do vseh ljudi, ki jih srečate; 2) razmišljanje pred govorom; in 3) raziskave o trenutnem poslovnem bontonu, kulturni občutljivosti in občutljivosti kupcev, aktualnih dogodkih in ustrezni zgodovini.
BIBLIOGRAFIJA
„Medkulturno usposabljanje se vidi kot bistveno za tuje operacije.“ Azija Afrika Intellegence Wire . 8. avgust 2005.
Gardenswartz, Lee in Anita Rowe. „Medkulturna ozaveščenost.“ HRMagazine . Marec 2001.
Jandt, Fred E. Medkulturne komunikacije . Sage Publications, Inc., 2003.
Lieberman, Simma, Kate Berardo in George F. Simons. Uresničevanje raznolikosti . Thomson Crisp Learning, 2003.
Moon, Chris J. in Peter Wooliams. 'Upravljanje medkulturne poslovne etike.' Časopis za poslovno etiko . September 2000.
Zakaria, Norhayati. „Učinki medkulturnega usposabljanja na proces akulturacije globalne delovne sile.“ International Journal of Manpower . Junij 2000.
